Arhiv za kategorijo 'Tibet'

Tibet, Yunnan, Gansu in Sichuan v dvajsetih letih dvajsetega stoletja

Saturday, 19. March 2011

Joseph Francis Charles Rock (1884 – 1962) je bil Avstrijsko-Ameriški raziskovalec, botanik in antropolog. Več kot 25 let je obširno potoval po Kitajskih provincah Yunnan, Gansu in Sichuan, ter Tibetanski planoti. Kitajsko je zapustil leta 1949.

Več fotografij si lahko ogledate na OnShadow.

Mestna ulica v Yunnanu

Mestna ulica v Yunnanu

Možje iz ljudstva Naxi pripravljajo splav iz kozjih kož za prevoz čez Rumeno reko.Možje iz ljudstva Naxi pripravljajo splav iz kozjih kož za prevoz čez Rumeno reko.

Radja Gomba in Rumena reka

Radja Gomba in Rumena reka

Tisoči protestirali v Tibetu

Sunday, 22. March 2009

Včeraj se je na protestih pred policijsko postajo v mestu Ragya (okrožje Machen, provinca Qinghai) zbralo okoli 2000 protestnikov. Protestnikom je iz rok policije uspelo iztrgati tibetansko zastavo, ki so jo ti pred tem zasegli. Nekaj policistov in uradnikov je, po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua, pri tem utrpelo lažje poškodbe.

Povod za protest je smrt meniha Tashi Sangpo-ja, ki se je včeraj s skokom v reko “rešil” pred kitajsko policijo. Ta naj bi v njegovi sobi našla prepovedano tibetansko zastavo in letake s politično vsebino.

Lokalna policija je danes aretirala pet ljudi, med drugim tudi Palden Gyatso-a, prefekta samostana v Ragyi. Policiji se je kasneje predalo še 89 menihov.

Samostan v Ragyi je že od 10. marca popolnoma blokiran, ker so po samostanu krožili politični letaki, na strehi glavnega templja pa so menihi izobesili tibetansko zastavo.

Vir:

50 let tibetanskega odpora

Tuesday, 10. March 2009
Cultural/historical Tibet (highlighted) depict...
Image via Wikipedia

Danes mineva 50 let od začetka tibetanske vstaje, ki se je sicer v drugih delih Tibeta začela že 1956. Na današnji dan je okoli 300.000 tibetancev obkolilo Dalai Lamino palačo, saj so se bali, da ga namerava kitajska vojska ugrabiti.

Dalai lama je prvega marca prejel vabilo na gledališko predstavo v štabu Kitajske vojske na obrobju Lhase. Vabilu se je nekaj časa izmikal, saj se je takrat ravno pripravljal na zahteven izpit, a so se, zaradi vztrajnosti kitajske vojske, nazadnje dogovorili, da vabilo sprejme 10. marca. Dan prej je oficir kitajske vojske obiskal šefa Dalai lamine straže in vztrajal na tem, da Dalai lama pride v štab brez svojega običajnega oboroženega spremstva in brez javnih ceremonij, ki so po tradiciji spremljale vse njegove odhode iz palače.

Razmere so se po teh dogodkih začele hitro zaostrovati. Na ulicah Lhase so se 12. marca pojavili protestniki, ki so razglašali neodvisnost Tibeta. Obe strani sta se začeli utrjevati na barikadah v Lhasi in okolici. V bližino poletne palače Norbulingk-e sta 17.marca padla dva artilerijska izstrelka in sprožila Dalai lamin beg proti Indiji, kamor je prispel 31.marca 1959.[1]

Dejanski spopad se je začel 19. marca, med katerim je kitajska vojska obstreljevala Dalai lamino poletno palačo Norbulingko in glavne samostane v Lhasi. Spopadi so se končali v dveh dnevih, saj so bile tibetanske sile slabo oborožene in številčno prešibke.

Po lanskih protestih, ki so prav tako izbruhnili v tem času, kitajska oblast noče nič več prepustiti naključju. V avtonomni pokrajini Tibet so tako izključili internet, izklopili telefone in ugasnili mobilno omrežje, da bi s tem Tibetancem onemogočili izrabo sodobnih komunikacijskih orodij, ki so se lani in tudi že mnogokrat prej, izkazale za koristno orodje pri organizaciji množičnih protestov.

[1] – http://en.wikipedia.org/wiki/1959_Tibetan_uprising

Reblog this post [with Zemanta]

Tibet ponovno odprt za tujce

Thursday, 26. June 2008

Ravno včeraj, ko je novica o tem obšla svet, sem se pogovarjal s prijateljico, ki so jo sredi maja “vrgli” iz Xiahe-ja ob katerem stoji samostan Labrang, najpomembnejši in največji tibetanski samostan izven avtonomne pokrajine (AP) Tibet in ena največjih turističnih znamenitosti južnega Gansu-ja. Po grožnjah s streljanjem in pregovarjanjih so njej in ostalim sedmim tujcem, ki so si upali priti v tja, odredili dve uri za ogled samostana in jih zatem s taksijem poslali nazaj v dolino.

Zdaj, po skoraj štirih mesecih odkar so tibetanska področja pretresli protesti, je tujcem ponovno dovoljen vstop v Tibet. Iz poročil večjih svetovnih medijev sicer ni mogoče razbrati ali to velja le za AP Tibet, ki je že od zmeraj mnogo bolj nadzorovan kot preostala tibetanska področja v provincah Qinghai, Gansu, Sichuan in Yunnan, kjer je tudi prišlo do ostrih konfliktov med tibetanci, ter vojsko in policijo.

LHASA, CHINA - AUGUST 7: A train attendant watches as the Qinghai-Tibet train heads off on its way from Lhasa towards China on August 7, 2006 in Lhasa of Tibet Autonomous Region, China. Chinese tourists are flooding into Lhasa this summer with the recently completed $4.2 billion Tibet-Qinghai railway bringing an extra 3,000 people a day into the Tibetan capital. Critics of the railway say that it could threaten the cultural and even the physical landscape of the fragile Tibetan plateau which includes the Kunlun Mountains and accelerate Lhasa's changing face as it continues to expand into a modern Chinese city. Expensive hotels and shops have opened in the new section Lhasa while the Tibetan quarter fights to hold onto its cultural image. (Photo by Paula Bronstein/Getty Images)

Image by Getty Images via Daylife

Namesto 5 milionov turistov, kolikor so jih zaradi novo odprte želežniške povezave pričakovali letos, je Tibet do sedaj obiskalo zgolj 100.000 turistov. Kljub temu, da je Tibet že od 28. aprila odprt za domače turiste, se je tja odpravilo bore malo Kitajcev, saj so jih od tega odvrnile podobe nasilja Tibetancev nad kitajskimi priseljenci, ki jim jih je posredovala državna televizija in preostali mediji. Tibet je “sedaj varen”, zatrjujejo uradniki tibetanske turistične zveze, ter vabijo domače in tuje turiste, da znova začnejo obiskovati pokrajino.

Po tem, ko je Lhasa “uspešno” prestala obisk olimpijske plamenice, so oblasti “začutile”, da je “tibetanska družba [dovolj] stabilna in harmonična”, da vstop dovolijo tudi tujcem. Prva dva tujca, ki sta včeraj obiskala Lhaso, sta bila Šveda, v nedeljo pričakujejo štiri turiste iz Singapurja. Svoboda tujih novinarjev seveda še naprej ostaja zelo omejena.

Zemanta Pixie

Kaj pa Tibet?

Friday, 16. May 2008
Overview of the town and monastery Slika iz Wikipedije

Danes sta se mi končno javila prijatelja, ki pravkar potujeta po Kitajski. Ker sta bila po prvotnem načrtu namenjena v bližino krajev, kjer je treslo najhuje, me je že pošteno skrbelo. Streslo ju je v Xianu, starodavnem mestu, domu čet glinenih vojščakov, ki je od epicentra oddaljen 500 kilometrov. Po šprintu iz hotela, sta preostanek dneva, zaradi popotresnih sunkov, preživela v parku.

Naslednja postaja njunega spremenjenega potovanja je tako postalo čudovito mestece Xiahe , ob katerem stoji Labrang samostan – največji in najpomembnejši tibetanski samostan izven ozemlja avtonomne pokrajine Tibet. Največja turistična atrakcija tega področja pa jima ni bila usojena. Že po nekaj minutah so ju začeli preganjati policaji in ju nagnali nazaj v dolino. Ker eden od njiju zna kitajsko jima je uspelo izboriti brzinski ogled samostana in par hitrih fotografij.

Xiahe leži na severo-vzhodu Tibetanske planote, na robu območja, ki ga je pred okupacijo zavzemal Tibet. Od Lhase, ki je bila med protesti deležna največ medijske pozornosti, je oddaljen 1200 kilometrov, od meje današnjega Tibeta pa približno 600. Ta področja so bila, vsaj ko sem tam naokoli taval sam, veliko bolj sproščena od krajev znotraj meja današnjega Tibeta. Ker ležijo v provincah z "nezvenečimi" imeni jih Tibeta željni turisti povečini zanemarjajo in morda je prav zato nanje nekoliko "pozabila" tudi težka vladna roka.

Tujci so sedaj v teh krajih nezaželjeni, saj je tudi tukaj prišlo do obširnih protestov, ki so zahtevali več deset življenj in prej odprto in sproščeno območje se šibi pod težo policijske in vojaške prisotnosti.

Potres je resda prizadejal predvsem Kitajce, čeprav je stresel tudi marsikatero tibetansko hišo. Tibetancem pa je prizadejal ogromno "kolateralno" škodo, saj je odvrnil pozornost svetovne javnosti od njihovega boja za kulturno neodvisno in svobodno življenje.

Tibet skozi oči “skrite” kamere

Tuesday, 6. May 2008

Še preden so razmere v Tibetu prišle na naše naslovnice, se je tja za tri mesece odpravil Tash Despa, ki je pred 11 leti preko Himalaje zbežal v izgnanstvo. Da bi svetu pokazal razmere v svoji domovini, se je skupaj z nagrajenim dokumentaristom Jezza Neumann-om, odpravil na tvegano pot po odročni in zaprti pokrajini.

Dokumentarec, zaradi svoje nazornosti in predvsem črno-belega slikanja razmer v provinci, morda na trenutke spominja na propagandni film, vendar je v takih razmerah težko izdelati "nepristranski" dokumentarec. Iz lastnih izkušenj tudi vem, da so razmere v Tibetu približno take, kot jih film prikazuje.



(Še) dve plati tibetanskih protestov

Saturday, 26. April 2008

O tibetansklih protestih je bilo zadnje čase veliko povedanega in tudi veliko zlaganega. Spomnim se posnetkov tibetanskega meniha, ki je razbijal izložbo kitajske trgovine v Lhasi in vse skupaj postane nekoliko bolj razumljivo, če pomislim, da je izložbo razbijal eden od “menihov” na spodnji sliki. Več primerov je opisanih tukaj.

Kitajski vojaki z meniškimi opravami

Seveda pa vse laži vendarle niso le kitajske. Marsikatero so zakrivili tudi površni, nesposobni in vsekakor senzacionalistični zahodni mediji. Na strani www.anti-cnn.com je zbranih kar nekaj tovrstnih cvetk.

Prvi most čez Huanghe

Monday, 15. January 2007
V prostrani dolini, na višini 4250 m nad morjem in kakih 200 kilometrov od izvira reke stoji prvi most na reki Huanghe. Most prečka reko 3 kilometre od naselja Maduo. Huanghe je tukaj mirna, plitva reka, ki se počasi vije po sredi prostrane doline.
Prvi most čez Huanghe

(more…)


Predober za Internet Explorer