Peking bo prihodnje leto gostil olimpijske igre in zaradi tega je že dalj časa v centru pozornosti svetovne javnosti. Eden od razlogov za tolikšno pozornost so tudi gradbeni podvigi, v katere so se spustili razni pekinški investitorji.
Spodnja stavba pa naj ne bi stala v Pekingu.
Danes sem spet začutil relativnost časa na kitajskem. V foto studiju, sredi slavne shanghaiske nakupovalne avenije, v senci trgovin Versace, Boss & comp., so mi ob prevzemu filma rekli, da bo razvit v dveh urah?! No ja, naj bo, ampak še v Tolminu ga razvijejo v petnajstih minutah…
Kot verjetno že veste, se po Kitajski širi zavedni duh nacionalizma. Da ne bom predolg bom citiral kratko, a odlično razlago, ki sem jo prebral v Off-u radia Študent: “Revizija zgodovine, razmejitve akvatorija ali hrvaško-italijansko-slovenski sindrom po daljneazijsko.”
To soboto smo imeli proteste tudi pri nas v Shanghaiu. Pravijo, da je prišlo okoli 10.000 ljudi, kar za Shanghaiske razmere ni omembe vredno. V času, ko je potekal protest je verjetno isto število šanghajčanov obiskalo japonske trgovine in restavracije, tako da bi dogodek kvečjemu lahko označili za “incident”. Utrip v japonski veleblagovnici Isetan je bil prav tak, kot je vsako soboto.
Počasi se me loteva Božična slabost. Pred vsemi šoping centri, iz cevi in ostalih nenaravnih materialov, gradijo božična drevesca. Po zraku se širi opojna meglica fino razpršene rdeče barve za železo, s katero pravkar barvajo stebre nekakšne božične inštalacije pred veleblagovnico v središču mesta. Na drugi strani ulice se v višino pne ogrodje še večje imitacije, ki stoji pred še višjo stavbo, v kateri ura parkiranja stane precej več kot v istem času zasluži povprečen kitajec.