Arhiv za kategorijo 'protesti'

Google, Kitajska in cenzura

Sreda, 20. Januar 2010

Novica, da Google zapušča kitajski trg, ni več novica in ves svet z zanimanjem pričakuje razplet te zgodbe.

Google, v preteklosti ostro kritiziran zaradi odločitve, da sprejme cenzuro svojega kitajskega portala — kljub temu, da je vedno poudarjal, da njihov iskalni algoritem ni mogoče posegati — se je očitno odločil, da ima dovolj vmešavanja kitajskih oblasti in svojo poslovno taktiko tudi na Kitajskem spet uravnovesil s svojim neformalnim sloganom “Don’t be evil.”

Kitajska vlada, ki seveda še vedno krčevito zagovarja upravičenost spletne cenzure, je s to odločitvijo malodane postavljena pred zid. Po tem, ko jim je z ekonomskim korenčkom in palico uspelo utišati politične glasove iz starih “demokracij,” jih je kot strela iz jasnega po glavi usekala Googlova odločitev. Google je prevelik, da bi lahko ta zaplet vlada preprosto ignorirala in ves trud, ki ga je Kitajska do lani vlagali olimpijske igre in ki ga še vedno vlaga v letošnji Expo, bo zaman, če “sanjski” Kitajski trg — zaradi tamkajšnjih razmer — zapusti največji spletni iskalnik, ter eno najbolj inovativnih in prepoznavnih svetovnih podjetij.

Medtem kitajski uporabniki pred Googlovo stavbo v Pekingu že polagajo cvetje in prižigajo sveče.

Dodatno branje:

Federal Computer Week

China Daily — uradni kitajski pogled

Chinageeks — mnenja kitajskih uporabnikov

China Digital Times — izčrpen pregled dogodkov in mnenj

gfw-google

Vir. China Digital Times

Kitajski hekerji spet v akciji

Sreda, 13. Januar 2010

Potem, ko so se Iranski hekerji spravili nad najpopularnejši kitajski iskalnik Baidu (60% iskalni delež), so v akcijo stopili kitajski hekerji (imenovani tudi honkerji — 红客) in v povračilnem napadu med drugim preoblikovali stran iranske univerze (Islamic Republic of Iran Broadcasting University).
Napad Iranskih hekerjev je bil po vsej verjetnosti mišljen kot povračilo za dokaj odmevno akcijo kitajskih aktivistov, CN4Iran s katero ti izražajo podporo protestnikom proti trenutnemu Iranskemu režimu. Ta akcija je še posebej zanimiva, saj s podporo Iranskim protestnikom na nek način skušajo legitimizirati proteste kot način za dosego političnih sprememb.

"Novi" Baidu

"Nova" iranska spletna stran

Protesti v glavnem mestu Xinjiang-a

Ponedeljek, 6. Julij 2009

Po poročanju tujih agencij je v včerajšnjih protestih in predvsem nasilni zadušitvi le teh življenje izgubilo 140 protestnikov.
Po poročanju kitajske agencije Xinhua je šlo za nasilne protestnike, ki so jih ujgurski voditelji v izgnanstvu prepričali, da na ulicah Urumqija napadajo mimoidoče in zažigajo avtomobile.
Proteste je sprožil umor dveh mladih Ujgurov, ki ju je, zaradi domnevnega posilstva dveh Han Kitajk, v tovarni igrač v Guangdongu do smrti pretepla razjarjena množica.

Več:
Chinese Riot Police, Muslims Clash in Northwestern City (with Video)
140 slain as Chinese riot police, Muslims clash in northwestern city

Ob jutrišnji 20. obletnici konca protestov na trgu Tiananmen

Torek, 2. Junij 2009

Danes mineva dvajset let odkar je vladajoča partijska garnitura nad vztrajne protestnike prvič poslala vojsko. Množica ljudi, ki se je v znak protesta odpravila na ulice se je znašla pred več kot 2.000 neoboroženimi vojaki, ki so korakali proti mestnemu središču. Vojska se je zaradi premoči prebivalcev umaknila. Vest o vojski v mestu je na ulice pripeljala se več ljudi. Med njimi, ter policijo in vojsko je prišlo do prvih spopadov. (več…)

Nekaj povezav ob 20. obletnici:

20 years on: Memories of Tiananmen
China’s Forgotten Revolution
WITNESS – A night with China’s secret police in 1989
Beijing Reports Arrest of 11 Protesters
Hong Kong Protest over Tiananmen
China Human Rights Lawyers Effectively Disbarred ahead of Tiananmen Anniversary

Tiananmen 20 let pozneje

Četrtek, 16. April 2009

Na včerajšnji dan, pred dvajsetimi leti, je iz Pekinške univerze krenil sprevod kakih 1000 študentov. Njihov cilj je bil trg Tiananmen, ogromna betonska planjava pred veliko palačo ljudstva, kjer so se ob državniških priložnostih zbirale nepregledne množice.
V podrobnosti takratnih dogodkov se tokrat ne bom spuščal, saj sem jih opisal že leta 2006, ko so se dnevi v tednu z datumi ujeli natanko tako, kot tiste usodne pomladi leta 1989. Še več podrobnosti o takratnih dogodkih lahko preberete v obširnejšem članku “Pomlad 1989 in jesen Komunistične partije“.
Uvod v letošnjo okroglo obletnico so pripravili “neznanci”, ki so na pokopališču v mestu Jinan pretepli 75 letnega upokojenega profesorja Sun Wenguang-a (孙文广), znanega disidenta, ki je olimpijske igre preživel pod 24 urnim nadzorstvom in bil v preteklosti večkrat zaprt zaradi izražanja svojih mnenj. Profesor Sun se je, kot že nekaj let poprej, na dan praznika Qingming (kitajski tradicionalni praznik spomina na mrtve) obiskal grob premierja Zhao Ziyang-a, partijskega sekretarja, ki je v nemilost padel s svojim simpatiziranjem študentskih protestniških zahtev in Zhang Zhixin-a, disidenta, ki je bil ubit med kulturno revolucijo.
Profesor Sun je letos svoj obisk najavil na internetu in že pred profesorskim domom ga je pričakal uradnik javne varnosti z četico uradnikov v civilu in ga skušal odvrniti od namere, da na groba položi posvetilo z napisom: “Sožalje za heroje, ki so padli za svobodo”. Ker se ni pustil prestrašiti je za njegovim taksijem zapeljalo devet vozil spremstva. Ko se je profesor Sun vračal iz obiska grobov so ga “neznani” napadalci vrgli v dvometrski jarek in ga tam kakih 10 minut obdelovalo z brcami.
Zgornji incident je verjetno le uvod v “sezono” ukrepov kitajske vlade za omejitev aktivnosti disidentov ob okrogli obletnici njim neljubih dogodkov. Kitajska oblast bo v prihodnjih mesecih, kot je v teh dvajsetih letih postalo že običaj, obiskala vse znane disidente, ter jim v njihovo lastno varnost, odsvetovala pojavljanje v javnosti in javno izražanje njihovih mnenj. Nadzor bo svoj vrhunec zagotovo dosegel 4. junija, ko bodo dvajsetletnico “praznovale” žrtve t.i. tiananmenskega pokola.

Viri:
China Rights Activist Beaten in Cemetery
Retired Professor Attacked after Honoring Memory of Late Party Secretary Zhao Ziyang

Zgodba preživelega protestnika:
Tiananmen 20 years later: A survivor’s story

Tisoči protestirali v Tibetu

Nedelja, 22. Marec 2009

Včeraj se je na protestih pred policijsko postajo v mestu Ragya (okrožje Machen, provinca Qinghai) zbralo okoli 2000 protestnikov. Protestnikom je iz rok policije uspelo iztrgati tibetansko zastavo, ki so jo ti pred tem zasegli. Nekaj policistov in uradnikov je, po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua, pri tem utrpelo lažje poškodbe.

Povod za protest je smrt meniha Tashi Sangpo-ja, ki se je včeraj s skokom v reko “rešil” pred kitajsko policijo. Ta naj bi v njegovi sobi našla prepovedano tibetansko zastavo in letake s politično vsebino.

Lokalna policija je danes aretirala pet ljudi, med drugim tudi Palden Gyatso-a, prefekta samostana v Ragyi. Policiji se je kasneje predalo še 89 menihov.

Samostan v Ragyi je že od 10. marca popolnoma blokiran, ker so po samostanu krožili politični letaki, na strehi glavnega templja pa so menihi izobesili tibetansko zastavo.

Vir:

50 let tibetanskega odpora

Torek, 10. Marec 2009
Cultural/historical Tibet (highlighted) depict...
Image via Wikipedia

Danes mineva 50 let od začetka tibetanske vstaje, ki se je sicer v drugih delih Tibeta začela že 1956. Na današnji dan je okoli 300.000 tibetancev obkolilo Dalai Lamino palačo, saj so se bali, da ga namerava kitajska vojska ugrabiti.

Dalai lama je prvega marca prejel vabilo na gledališko predstavo v štabu Kitajske vojske na obrobju Lhase. Vabilu se je nekaj časa izmikal, saj se je takrat ravno pripravljal na zahteven izpit, a so se, zaradi vztrajnosti kitajske vojske, nazadnje dogovorili, da vabilo sprejme 10. marca. Dan prej je oficir kitajske vojske obiskal šefa Dalai lamine straže in vztrajal na tem, da Dalai lama pride v štab brez svojega običajnega oboroženega spremstva in brez javnih ceremonij, ki so po tradiciji spremljale vse njegove odhode iz palače.

Razmere so se po teh dogodkih začele hitro zaostrovati. Na ulicah Lhase so se 12. marca pojavili protestniki, ki so razglašali neodvisnost Tibeta. Obe strani sta se začeli utrjevati na barikadah v Lhasi in okolici. V bližino poletne palače Norbulingk-e sta 17.marca padla dva artilerijska izstrelka in sprožila Dalai lamin beg proti Indiji, kamor je prispel 31.marca 1959.[1]

Dejanski spopad se je začel 19. marca, med katerim je kitajska vojska obstreljevala Dalai lamino poletno palačo Norbulingko in glavne samostane v Lhasi. Spopadi so se končali v dveh dnevih, saj so bile tibetanske sile slabo oborožene in številčno prešibke.

Po lanskih protestih, ki so prav tako izbruhnili v tem času, kitajska oblast noče nič več prepustiti naključju. V avtonomni pokrajini Tibet so tako izključili internet, izklopili telefone in ugasnili mobilno omrežje, da bi s tem Tibetancem onemogočili izrabo sodobnih komunikacijskih orodij, ki so se lani in tudi že mnogokrat prej, izkazale za koristno orodje pri organizaciji množičnih protestov.

[1] – http://en.wikipedia.org/wiki/1959_Tibetan_uprising

Reblog this post [with Zemanta]

Tibet ponovno odprt za tujce

Četrtek, 26. Junij 2008

Ravno včeraj, ko je novica o tem obšla svet, sem se pogovarjal s prijateljico, ki so jo sredi maja “vrgli” iz Xiahe-ja ob katerem stoji samostan Labrang, najpomembnejši in največji tibetanski samostan izven avtonomne pokrajine (AP) Tibet in ena največjih turističnih znamenitosti južnega Gansu-ja. Po grožnjah s streljanjem in pregovarjanjih so njej in ostalim sedmim tujcem, ki so si upali priti v tja, odredili dve uri za ogled samostana in jih zatem s taksijem poslali nazaj v dolino.

Zdaj, po skoraj štirih mesecih odkar so tibetanska področja pretresli protesti, je tujcem ponovno dovoljen vstop v Tibet. Iz poročil večjih svetovnih medijev sicer ni mogoče razbrati ali to velja le za AP Tibet, ki je že od zmeraj mnogo bolj nadzorovan kot preostala tibetanska področja v provincah Qinghai, Gansu, Sichuan in Yunnan, kjer je tudi prišlo do ostrih konfliktov med tibetanci, ter vojsko in policijo.

LHASA, CHINA - AUGUST 7: A train attendant watches as the Qinghai-Tibet train heads off on its way from Lhasa towards China on August 7, 2006 in Lhasa of Tibet Autonomous Region, China. Chinese tourists are flooding into Lhasa this summer with the recently completed $4.2 billion Tibet-Qinghai railway bringing an extra 3,000 people a day into the Tibetan capital. Critics of the railway say that it could threaten the cultural and even the physical landscape of the fragile Tibetan plateau which includes the Kunlun Mountains and accelerate Lhasa's changing face as it continues to expand into a modern Chinese city. Expensive hotels and shops have opened in the new section Lhasa while the Tibetan quarter fights to hold onto its cultural image. (Photo by Paula Bronstein/Getty Images)

Image by Getty Images via Daylife

Namesto 5 milionov turistov, kolikor so jih zaradi novo odprte želežniške povezave pričakovali letos, je Tibet do sedaj obiskalo zgolj 100.000 turistov. Kljub temu, da je Tibet že od 28. aprila odprt za domače turiste, se je tja odpravilo bore malo Kitajcev, saj so jih od tega odvrnile podobe nasilja Tibetancev nad kitajskimi priseljenci, ki jim jih je posredovala državna televizija in preostali mediji. Tibet je “sedaj varen”, zatrjujejo uradniki tibetanske turistične zveze, ter vabijo domače in tuje turiste, da znova začnejo obiskovati pokrajino.

Po tem, ko je Lhasa “uspešno” prestala obisk olimpijske plamenice, so oblasti “začutile”, da je “tibetanska družba [dovolj] stabilna in harmonična”, da vstop dovolijo tudi tujcem. Prva dva tujca, ki sta včeraj obiskala Lhaso, sta bila Šveda, v nedeljo pričakujejo štiri turiste iz Singapurja. Svoboda tujih novinarjev seveda še naprej ostaja zelo omejena.

Zemanta Pixie

Kaj pa Tibet?

Petek, 16. Maj 2008
Overview of the town and monastery Slika iz Wikipedije

Danes sta se mi končno javila prijatelja, ki pravkar potujeta po Kitajski. Ker sta bila po prvotnem načrtu namenjena v bližino krajev, kjer je treslo najhuje, me je že pošteno skrbelo. Streslo ju je v Xianu, starodavnem mestu, domu čet glinenih vojščakov, ki je od epicentra oddaljen 500 kilometrov. Po šprintu iz hotela, sta preostanek dneva, zaradi popotresnih sunkov, preživela v parku.

Naslednja postaja njunega spremenjenega potovanja je tako postalo čudovito mestece Xiahe , ob katerem stoji Labrang samostan – največji in najpomembnejši tibetanski samostan izven ozemlja avtonomne pokrajine Tibet. Največja turistična atrakcija tega področja pa jima ni bila usojena. Že po nekaj minutah so ju začeli preganjati policaji in ju nagnali nazaj v dolino. Ker eden od njiju zna kitajsko jima je uspelo izboriti brzinski ogled samostana in par hitrih fotografij.

Xiahe leži na severo-vzhodu Tibetanske planote, na robu območja, ki ga je pred okupacijo zavzemal Tibet. Od Lhase, ki je bila med protesti deležna največ medijske pozornosti, je oddaljen 1200 kilometrov, od meje današnjega Tibeta pa približno 600. Ta področja so bila, vsaj ko sem tam naokoli taval sam, veliko bolj sproščena od krajev znotraj meja današnjega Tibeta. Ker ležijo v provincah z "nezvenečimi" imeni jih Tibeta željni turisti povečini zanemarjajo in morda je prav zato nanje nekoliko "pozabila" tudi težka vladna roka.

Tujci so sedaj v teh krajih nezaželjeni, saj je tudi tukaj prišlo do obširnih protestov, ki so zahtevali več deset življenj in prej odprto in sproščeno območje se šibi pod težo policijske in vojaške prisotnosti.

Potres je resda prizadejal predvsem Kitajce, čeprav je stresel tudi marsikatero tibetansko hišo. Tibetancem pa je prizadejal ogromno "kolateralno" škodo, saj je odvrnil pozornost svetovne javnosti od njihovega boja za kulturno neodvisno in svobodno življenje.

Pred 19 leti na trgu Tiananmen

Torek, 13. Maj 2008

V času, ko v Sloveniji potekata dve gladovni stavki, ki skušata slovenski državni aparat prisiliti v spoštovanje zakonov, mineva 19 obletnica začetka velike gladovne stavke protestnikov na Pekinškem trgu Tiananmen.

Gladovna stavka

不能死在今天 – ne smemo umreti danes

Od 15. aprila, ko so študenti zasedli trg, je minil že skoraj cel mesec in protestniki so se zaradi ignorance vlade do njihovih zahtev odločili, da začnejo z gladovno stavko v kateri je sodelovalo od 1000 do 3000 protestnikov. S tem obupanim dejanjem so se skušali upreti učinkoviti vladni taktiki, ki je z ignoriranjem njihovih zahtev uspela že pošteno zredčiti njihove vrste.

Gladovna stavka, še posebej izmučeni protestniki, ki so jih iz razbeljenega trga kmalu začeli množično voziti v bolnice, je zbudila sočutje prebivalcev Pekinga, ki so že od vsega začetka podpirali njihov protest. Svoje je k temu prispeval tudi bližajoči se obisk Gorbačova, katerega je 15. maja na trgu pričakalo 150.000 protestnikov.

Več…