Kitajska je pred dnevi pristala na izvensodno poravnavo v sporu, ki so ga marca letos pred WTO sprožili ZDA, EU in Kanada. Šlo je za tožbo proti odločitvi kitajske vlade, ki je v letu 2006 določila, da morajo vse poslovne informacije v kitajsko priti preko vladne tiskovne agencije Xinhua.

Po besedah Bruslja gre za “prelomni sporazum”, ki bo finančnim velikanom omogočil, da si odrežejo večji kos ogromnega kitajskega trga. Thomson Reuters Corp., Bloomberg LP and Dow Jones & Co. bodo tako lahko brez posrednikov prodajali finančne informacije bankam, vladnim agencijam in ostalim kitajskim strankam.

Za vse vpletene strani (razen Kitajske seveda) je ključnega pomena, da se določi neodvisnega regulatorja, ki bo zagotovil “pravno okolje, brez potencialno škodljivih konfliktov interesov“, “izenačil pravila igre za naša podjetja na Kitajskem” in “zagotovil, da ne bo prišlo do zlorab zaupnih informacij“.

Medtem se v istem mestu (Ženevi), pred neko drugo svetovno organizacijo (OZN) Kitajska smeje v brk nekemu drugemu sporazumu. ZDA, EU in Kanada pa si kot tri modre opice zatiskajo oči, ušesa in usta.

S svojim vztrajnim opozarjanjem in kritiziranjem perečih težav, ki pestijo kitajsko družbo si je Hu Jia prislužil prestižno nagrado Sakharov, ki jo podeljujejo še dvajset let.

Žal si je z istim delom “prislužil” tudi tri in pol letno zaporno kazen. Po tem, ko se je lansko leto preko spletne kamere udeležil zaslišanja evropskega parlamenta na temo človekovih pravic na Kitajskem, so ga v Pekingu aretirali, ga obtožili “poskusa državnega prevrata” in letos aprila tudi obsodili.

Hu Jia si je pozornost evropskega parlamenta in kitajskih oblasti priboril z aktivizmom na področju ekologije, človekovih pravic in AIDS-a, za kar je bil letos tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Kitajska vlada je seveda podelitev razumela kot “vmešavanje v notranje zadeve”, izrazila “močno nezadovoljstvo nad odločitvijo Evropskega parlamenta, da nagradi zaprtega kitajskega kriminalca” in predvideva, da bo ta poteza “nedvomno škodila Kitajsko-Evropskim odnosom.”

Evropski parlament je torej le zbral dovolj poguma.

Related articles by Zemanta

• Hu Jia wins European rights prize
• Activist Hu Jia Gets Three and a Half Years
• The Nobel Committee Chickens Out
• Life under House Arrest in China: Hu Jia and Zeng Jinyan
• Nobel Peace Prize for Hu Jia and Zeng Jinyan?

Zadnje čase so na morju v okolici Tajvana in Hong Konga šahovske partije kar pogoste. ZDA v njih prispeva letalonosilko s spremljevalnimi ladjami ali par minolovk, Kitajska pa v igro prispeva, oziroma bolje rečeno ne-prispeva, Hong Kongško pristanišče.

Najprej sta za vstop v pristanišče rutinsko zaprosili dve minolovki, ki sta se tja hoteli zateči pred nevihto. Čeprav bi jima morala Kitajska oz. Hong Kongška oblast po mednarodnem pomorskem pravu dovoliti vstop, so ju Kitajci zavrnili. Saj veste: nacionalna varnost in podobne neumnosti.

Okoli “zahvalnega dneva” je v taisto pristanišče hotela zaviti ameriška letalonosilka s spremljevalnimi ladjami, ki je pred tem že dobila dovoljenje kitajske oblasti. Tja so prileteli tudi družinski člani mornarjev na teh ladjah, da bi skupaj preživeli praznike. Vendar je kitajska oblast, nič kaj hvaležno, dovoljenje v zadnjem trenutku preklicala in se čez nekaj časa spet premislila, ter ladjam dovolila vstop.  Te pa so takrat že odšle na pot proti svoji bazi na Japonskem. Sproti pa so čisto po naključju zavile še skozi Tajvansko ožino.

Pri vseh teh šahovskih manevrih seveda nimajo prav nič pomorske vaje kitajske vojske, ki potekajo nekje nedaleč od Tajvana, niti napoved ZDA, da bodo Tajvanu prodali nekaj najsodobnejših vojaških naprav. Po zagotovilih kitajskega zunanjega ministra, ki je miril razburjenega Busha,  je šlo namreč le za nesporazum. Da je temu res tako je s podpisom novega trgovskega sporazuma potrdil tudi Bush.

Še sreča, da za svetovni mir skrbijo tako “razumne” države.

Danes sem s kotičkom desnega očesa v času televizijskega dnevnika opazil, da Rusija in ZDA, kot v starih “dobrih” časih tekmujeta, kdo bo prej in bolje izdelal jedrski bombi podobno bombo, ki med pokom ne scvre in ubije vsega živega.

V ozadju, v čisto drugem svetu, pa se Kitajska vojska ukvarja s čisto drugačnim orožjem. Že pred časom, v zadnji dekadi prejšnjega tisočletja, sta namreč dva kitajska vojaška teoretika spisala knjigo v kateri razpravljata o učinkih in primernosti spletnega vojskovanja. Sledilo je šest spletnih vojn, v katerih so kitajski hekerji, v obrambo časti njihove države, napadali Tajvanske, Indonezijske, predvsem pa Japonske in Ameriške spletne strani. Hekerji iz napadenih držav so jim seveda vračali “milo za žajfo”.

(more…)

Politično ozračje na Kitajskem se, tako kot pri nas, počasi segreva. Sredi oktobra bo v Peking pripotovalo 3000 delegatov Narodnega ljudskega kongresa, ki bodo “izvoliti” novo Kitajsko vodstvo.

Ob tokratni “menjavi ” oblasti se bo Hu Jintao-u uspelo znebiti še zadnjih somišljenikov prejšnjega predsednika Jiang Zemin-a in na njihova mesta postaviti podpornike svoje politike.
Hu in premier Wen Jiabao se od svojih predhodnikov razlikujeta v tem, da skušata zmanjšati razlike med revnimi in bogatimi, med razvito obalo in revnim podeželjem. Manj poudarjata  politiko ene Kitajske (vprašanje Tajvana) in skušata rešiti enega od najbolj perečih težav Kitajske - korupcijo
Lep opis Hu Jintao-a in njegove politike, ter trenutnega stanja lahko preberete v članku: Hu’s secret weapon: harmony | The Australian.