Arhiv za kategorijo 'Pekingška pomlad'

Vlada klone

Četrtek, 18. Maj 2006

Vlada je, na šesti dan gladovne stavke, klonila pod pritiskom in pristala na študentsko zahtevo po dialogu. Peščica študentov, ki je bila izbrana za pogovore z Li Pengom, je imela v mislih le eno – demokracijo. Svoje skrbi in zahteve so predstavili odkrito in nedvoumno. Vlada pa je vztrajala, da protestniki najprej končajo z gladovno stavko in zapustijo trg. Pogovori so bili bolj podobni prepiru in so obrodili le malo sadov. Protestniki so vladne zahteve zavrnili in nadaljevali z stavko. Vlada pa se je začela  pripravljati za uvedbo izrednega stanja.

Gorbačov obišče Peking

Ponedeljek, 15. Maj 2006

Pred obiskom Gorbacheva

Vir fotografije: Tiananmen Masacre Memorial Museum

Če je bila Hujeva smrt povod za začetek demonstracij, pa je bil, za začetek maja napovedani, prihod sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, tista gonilna sila, ki je študente gnala, da, kljub vladnim grožnjam, nadaljujejo z zasedbo trga. To naj bi bil, po razkolu med Maom in Stalinom, prvi sestanek na tako visoki ravni in protestniki so se zavedali, da bodo vanje uprta očesa vseh svetovnih medijev. Upali so, da bodo s tem vlado prisilili, da bo privolila v pogovore z študenti, poln trg protestnikov bi vlado namreč spravil v zadrego pred svetovno javnostjo.

(več …)

Študentje začnejo z gladovno stavko

Sobota, 13. Maj 2006
Gladovna stavka
不能死在今天 – ne smemo umreti danes
Vladno ignoriranje študentskih zahtev po dialogu je pripeljalo do velike gladovne stavke, ki se je začela 13. maja. Od 1000 do 3000 študentov je gladovno stavko začelo v protest vladni brezbrižnosti do študentskih demonstracij in njeni nepripravljenosti za dialog z študenti. Nadaljna zamera je bilo poročanje uradnih medijev, ki so poročali o nemirih in uporu v Pekingu. Zahtevali so, da se nemudoma vzpostavi dialog med vlado in študenti na enakopravni ravni in da vlada prizna legitimnost študentskega demokratičnega gibanja. Študentom so se z simbolično enodnevno gladovno stavko pridružili tudi mnogi intelektualci in profesorji.
(več …)

Protest pridobiva na moči

Četrtek, 27. April 2006
Kljub grožnjam z nasilnimi ukrepi se 27. aprila 1989 študenti 40 pekinških univerz odpravijo na pohod do trga Tiananmen.

Pohod je organiziran v protest uvodniku, ki je dan prej izšel v Ljudskem dnevniku (人民日报), v katerem avtorji “peščico zarotnikov” obtožujejo podpihovanja študentskih nemirov in ustvarjanja zmede, da bi zrušili Komunistično partijo in socialistični sistem.

Peti dan na trgu Tiananmen

Sobota, 22. April 2006
Na dan Hujevega pogreba, 22. aprila, so trije predstavniki študentov pokleknili pred vrata Velike palače ljudstva. V rokah so držali študentsko peticijo naslovljeno na premierja Li Penga. Ker peticije, zaradi strahu, da je naslovnik ne bo prejel, niso želeli predati stražarjem so tam klečali nekaj ur in nato odšli. Ignoranca “ljudske vlade” je med študenti in ostalimi prebivalci vzbudila nemalo ogorčenja.

(več …)

Spomnimo se Pekinške pomladi

Sobota, 15. April 2006

Vsako leto se okoli 4. junija po vsem svetu spominjamo dogodkov in nasilja Kitajske oblasti nad demonstranti, ki so takrat še vztrajali na pekinških ulicah in zasedali trg pred Veliko palačo ljudstva.
Vsa ta leta pa ne pomnim, da bi se kdaj spomnili poguma tistih prvih protestnikov, okoli 1000 študentov Pekinške univerze, ki so 18. aprila odkorakali proti trgu Tiananmen.
Študentje so vladi zamerili, da je dopustila naraščanje razlik meddelavci in vodilnimi kadri, med ljudstvom in uradniki, zamerili so ji naraščajočo inflacijo in razpaslo korupcijo, ki je segala v najvišje Partijske in vladne vrste.
Morda največja študentska zamera vladi pa je bila ta, da noče z nikomer deliti oblasti. Po reformah, ki so vedno bolj kazale na razvoj v smeri demokratizacije in kapitalizacije kitajske družbe in ekonomije, so intelektualci upravičeno pričakovali, da bo vlada v duhu svojih reform dopustila intelektualcem več politične moči. Študentje in intelektualci so bili v primerjavi z delavci v privilegiranem položaju. Vendar pa v primerjavi z birokratskim slojem, le ti niso imeli politične moči in s tem niso bili zadovoljni.
Pekinški študentje so načrtovali proteste že za 15. april, vendar so pod pritiskom oblasti odstopili od teh načrtov. Tega dne pa je za posledicami srčne kapi umrl Hu Yaobang, zagovornik ekonomskih in političnih reform, ki je bil pred leti odstavljen z mesta generalnega sekretarja Partije, ker se je neuspešno ukvarjal z javnim aktivizmom in kritiko Partije, izraženo na študentskih protestih leta 1986.
Na trg Tiananmen so se tega dne začeli zgrinjati tisoči, ki so hoteli izraziti svojo žalost ob smrti priljubljenega politika. Študentje, ki so opustili svoje načrte za protest, so v tem videli veliko priložnost in 18. aprila protestno odkorakali pred Veliko palačo ljudstva, sedež Kitajske politične oblasti, od koder so jih pregnali tistega usodnega 4. junija 1989.