Ta vikend (15-16.11.2008) je v Guangzhou-u, glavnem mestu južno kitajske province Guangdong, potekala četrta kitajska blogerska konferenca.

Uporabite spodnje povezave, če želite zvedeti kaj več:
- Živo bloganje iz konference na CNReviews
- Uradni blog konference (v Kitajščini)
- Konferenčni Twitterfeed in Friendfeed
- Poročila iz konference tech.163.com (v Kitajščini)
- Flickr fotografije označene z značko cnbloggercon
- Ostale blogerske objave v Angleščini in Kitajščini
- Poročila iz konferenc iz 2005, 2006, in 2007 preko CDT.

Vir: China Digital Times

S svojim vztrajnim opozarjanjem in kritiziranjem perečih težav, ki pestijo kitajsko družbo si je Hu Jia prislužil prestižno nagrado Sakharov, ki jo podeljujejo še dvajset let.

Žal si je z istim delom “prislužil” tudi tri in pol letno zaporno kazen. Po tem, ko se je lansko leto preko spletne kamere udeležil zaslišanja evropskega parlamenta na temo človekovih pravic na Kitajskem, so ga v Pekingu aretirali, ga obtožili “poskusa državnega prevrata” in letos aprila tudi obsodili.

Hu Jia si je pozornost evropskega parlamenta in kitajskih oblasti priboril z aktivizmom na področju ekologije, človekovih pravic in AIDS-a, za kar je bil letos tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Kitajska vlada je seveda podelitev razumela kot “vmešavanje v notranje zadeve”, izrazila “močno nezadovoljstvo nad odločitvijo Evropskega parlamenta, da nagradi zaprtega kitajskega kriminalca” in predvideva, da bo ta poteza “nedvomno škodila Kitajsko-Evropskim odnosom.”

Evropski parlament je torej le zbral dovolj poguma.

Related articles by Zemanta

• Hu Jia wins European rights prize
• Activist Hu Jia Gets Three and a Half Years
• The Nobel Committee Chickens Out
• Life under House Arrest in China: Hu Jia and Zeng Jinyan
• Nobel Peace Prize for Hu Jia and Zeng Jinyan?

Ne, ne gre za nove politične stiske rok, temveč za tri prav konkretne korake, ki bodo olajšali življenje Kitajcem na obeh straneh Tajvanske ožine.

I.

Morda najkonkretnejši korak je začetek neposrednih letov med celinsko Kitajsko in Tajvanom. Iz Pekinga ali Šanghaja je sicer že dolgo časa mogoče poleteti v Taipei - glavno mesto Tajvana - vendar so do sedaj morala letala vmes pristati v Hong Kongu, kar je potovanju dodalo vsaj tri dodatne in nepotrebne ure poleta. Prvi neposredni leti med celino in otokom, so poleteli med kitajskim novim letom leta 2005. Od sedaj pa bo ta bližnjica potnikom na voljo vse leto.

II.

Kitajski Yuan je bilo do sedaj mogoče uradno kupiti dobiti le na Kitajskem, Hong Kongu in Macau. Od ponedeljka naprej je mogoče uradno prodajati in kupiti kitajski Yuan tudi na Tajvanu, kar bo olajšalo življenje vse bolj množičnim turistom, tako na eni kot na drugi strani Tajvanske ožine.

III.

Tajvanska vlada je dodatno sprostila omejitve pri vlaganju na Kitajsko. Tajvan je bil sicer že prej, takoj za Hong Kongom, največji vlagatelj v kitajsko gospodarstvo, saj ju med seboj družijo mnoge družinske in kulturne vezi.

Čeprav so koraki majhni in previdni, pa vendarle kažejo na pripravljenost za normalizacijo razmer med  Ljudsko republiko Kitajsko in Republiko Kitajsko. Glavna ovira pri teh prizadevanjih je pogosto Tajvan, saj se upravičeno boji svoje ogromne sosede, ki ne skriva želja, da svojo “odcepniško” provinco spet spravi pod svoje okrilje. Izkušnje Hong Konga po združitvi z Ljudsko republiko Kitajsko za Tajvan namreč niso ravno vzpodbudne.

V nekaj minutah po potresu so se na medmrežju pojavila prva sporočila. Najprej je “oživel” Twitter, sledili so zemljevidi z označenim epicentrom, objavljene so bile prve fotografije in videi. Kitajska vlada je na območje že poslala 50.000 vojakov. Tik pred objavo so našteli že 12.000 žrtev.

V kitajski tradicij velja, da slab dogodek ne pride sam in da naravne katastrofe napovedujejo družbene spremembe. Cesarju namreč “nebeški mandat” za vladanje Kitajski podeli Nebo in takšnele katastrofe so bile od vedno znak, da je Nebo svoj mandat preklicalo. Veliko kitajskih dinastij se je končalo v letih poplav, potresov in drugih naravnih katastrof.

Zadnje tako katastrofalno leto, ki predstavlja eno najpomembnejših prelomnic v polpretekli kitajski zgodovini, je bilo leto 1976. Januarja je najprej umrl med ljudstvom zelo priljubljeni politik Zhou EnLai. V spomin na njegovo smrt so aprila na trgu Tiananmen izbruhnile demonstracije, ki jih je oblast krvavo zadušila in izkoristila za politične čistke. Junija je mesto Tangshan prizadel katastrofalni protest 8.2 stopnje po Richterjevi lestvici kateremu je čez 16 ur sledil popotresni sunek 7.8 stopnje. Potresa sta povzročila smrt 250.000 ljudi. Le dva meseca za tem je umrl Mao Zedong.

Letošnje leto se za kitajsko oblast ni začelo nič kaj bolj obetavno. Protesti v Tibetu so po vsem svetu sprožili gnev pristašev Tibetancev in človekovih pravic. Nedavni potres je stresel eno najbolj gosto naseljenih kitajskih provinc. Le ugibamo lahko, kaj bo prišlo na plano, ko bo Kitajska pod “olimpijskim” drobnogledom svetovnih medijev in javnosti. Še večjo neznanko pa predstavlja čas po olimpijskih igrah, ko bo kitajska vlada ostala brez nacionalističnega “olimpijskega korenčka” in bo skupaj s svojim ljudstvom soočena z nič kaj prijetno realnostjo.