Arhiv za kategorijo 'cenzura'

Google, Kitajska in cenzura

Wednesday, 20. January 2010

Novica, da Google zapušča kitajski trg, ni več novica in ves svet z zanimanjem pričakuje razplet te zgodbe.

Google, v preteklosti ostro kritiziran zaradi odločitve, da sprejme cenzuro svojega kitajskega portala — kljub temu, da je vedno poudarjal, da njihov iskalni algoritem ni mogoče posegati — se je očitno odločil, da ima dovolj vmešavanja kitajskih oblasti in svojo poslovno taktiko tudi na Kitajskem spet uravnovesil s svojim neformalnim sloganom “Don’t be evil.”

Kitajska vlada, ki seveda še vedno krčevito zagovarja upravičenost spletne cenzure, je s to odločitvijo malodane postavljena pred zid. Po tem, ko jim je z ekonomskim korenčkom in palico uspelo utišati politične glasove iz starih “demokracij,” jih je kot strela iz jasnega po glavi usekala Googlova odločitev. Google je prevelik, da bi lahko ta zaplet vlada preprosto ignorirala in ves trud, ki ga je Kitajska do lani vlagali olimpijske igre in ki ga še vedno vlaga v letošnji Expo, bo zaman, če “sanjski” Kitajski trg — zaradi tamkajšnjih razmer — zapusti največji spletni iskalnik, ter eno najbolj inovativnih in prepoznavnih svetovnih podjetij.

Medtem kitajski uporabniki pred Googlovo stavbo v Pekingu že polagajo cvetje in prižigajo sveče.

Dodatno branje:

Federal Computer Week

China Daily — uradni kitajski pogled

Chinageeks — mnenja kitajskih uporabnikov

China Digital Times — izčrpen pregled dogodkov in mnenj

gfw-google

Vir. China Digital Times

Kitajski uporabniki Facebooka zdesetkani

Thursday, 29. October 2009

Število aktivnih uporabnikov Facebook-a na Kitajskem je do začetka oktobra padlo na pičlih 14.000. Za prosti pad števila uporabnikov, julija je Facebook na Kitajskem uporabljalo okoli milijon uporabnikov, pa ni kriva kitajska konkurenca na področju socialnih mrež (QQ, 51, Renren, Kaixin001) ali nezmožnost prilagajanja specifikam kitajskega trga, temveč vladna cenzura.

“Ljudski” vladni aparat je ustregel ljudski volji in v začetku julija blokiral dostop do Facebook-a. Seveda kitajska vlada le ni tako ustrežljiva in glavni razlog za blokado so bili julijski Ujgurski  protesti. Protestniki naj bi takrat  za koordinacijo uporabljali omrežje Facebook, ustanovljenih je bilo tudi veliko podpornih skupin. Blokada je tudi po “umiritvi” razmer ostala v veljavi, saj si oblast, v pričakovanju 60. obletnice ustanovitve LR Kitajske, ni smela privoščiti novih “presenečenj”.

Blokado je seveda moč obiti, kar nenazadnje dokazuje teh 14.000 uporabnikov, vendar je za to potrebnega nekaj znanja, predvsem pa volje.

China’s Facebook Few — 14,000 and Falling | China Digital Times CDT.

Moč medmrežja na Kitajskem: državljanski spletni aktivizem

Thursday, 22. October 2009

Medmrežje je na Kitajsko, tako kot drugje po svetu, zagotovo pripeljalo veliko sprememb. Kitajski aktivisti so medmrežje že od vsega začetka uporabljali za podporo svojim akcijam in z razvojem tehnologij se odpira tudi vedno več orodij za razvoj državljanskega aktivizma.

Na medmrežju je o razmerah, ki vladajo kitajskemu spletu, moč najti ogromno informacij, do sedaj pa je manjkala poglobljena študija, ki bi podrobneje raziskala vpliv spleta na kitajsko družbo. Knjiga The Power of the Internet in China: Citizen Activism Online avtorja Yang Guobin-a tako prinaša prepotreben povzetek dosedanjega dogajanja na kitajskem medmrežju in bo nedvomno služila kot izhodišče nadaljnjih debat in študij vpliva medmrežja na kitajsko družbo.

Če vas tema ne zanima dovolj, da bi knjigo kupili, si lahko ogledate kratko predavanje (17 min) avtorja knjige, njegov kratek zapis o aplikaciji Zeleni zid.

50 let tibetanskega odpora

Tuesday, 10. March 2009
Cultural/historical Tibet (highlighted) depict...
Image via Wikipedia

Danes mineva 50 let od začetka tibetanske vstaje, ki se je sicer v drugih delih Tibeta začela že 1956. Na današnji dan je okoli 300.000 tibetancev obkolilo Dalai Lamino palačo, saj so se bali, da ga namerava kitajska vojska ugrabiti.

Dalai lama je prvega marca prejel vabilo na gledališko predstavo v štabu Kitajske vojske na obrobju Lhase. Vabilu se je nekaj časa izmikal, saj se je takrat ravno pripravljal na zahteven izpit, a so se, zaradi vztrajnosti kitajske vojske, nazadnje dogovorili, da vabilo sprejme 10. marca. Dan prej je oficir kitajske vojske obiskal šefa Dalai lamine straže in vztrajal na tem, da Dalai lama pride v štab brez svojega običajnega oboroženega spremstva in brez javnih ceremonij, ki so po tradiciji spremljale vse njegove odhode iz palače.

Razmere so se po teh dogodkih začele hitro zaostrovati. Na ulicah Lhase so se 12. marca pojavili protestniki, ki so razglašali neodvisnost Tibeta. Obe strani sta se začeli utrjevati na barikadah v Lhasi in okolici. V bližino poletne palače Norbulingk-e sta 17.marca padla dva artilerijska izstrelka in sprožila Dalai lamin beg proti Indiji, kamor je prispel 31.marca 1959.[1]

Dejanski spopad se je začel 19. marca, med katerim je kitajska vojska obstreljevala Dalai lamino poletno palačo Norbulingko in glavne samostane v Lhasi. Spopadi so se končali v dveh dnevih, saj so bile tibetanske sile slabo oborožene in številčno prešibke.

Po lanskih protestih, ki so prav tako izbruhnili v tem času, kitajska oblast noče nič več prepustiti naključju. V avtonomni pokrajini Tibet so tako izključili internet, izklopili telefone in ugasnili mobilno omrežje, da bi s tem Tibetancem onemogočili izrabo sodobnih komunikacijskih orodij, ki so se lani in tudi že mnogokrat prej, izkazale za koristno orodje pri organizaciji množičnih protestov.

[1] – http://en.wikipedia.org/wiki/1959_Tibetan_uprising

Reblog this post [with Zemanta]

Svoboda kapitalu, koga brigajo ljudje

Monday, 17. November 2008

Kitajska je pred dnevi pristala na izvensodno poravnavo v sporu, ki so ga marca letos pred WTO sprožili ZDA, EU in Kanada. Šlo je za tožbo proti odločitvi kitajske vlade, ki je v letu 2006 določila, da morajo vse poslovne informacije v kitajsko priti preko vladne tiskovne agencije Xinhua.

Po besedah Bruslja gre za “prelomni sporazum”, ki bo finančnim velikanom omogočil, da si odrežejo večji kos ogromnega kitajskega trga. Thomson Reuters Corp., Bloomberg LP and Dow Jones & Co. bodo tako lahko brez posrednikov prodajali finančne informacije bankam, vladnim agencijam in ostalim kitajskim strankam.

Za vse vpletene strani (razen Kitajske seveda) je ključnega pomena, da se določi neodvisnega regulatorja, ki bo zagotovil “pravno okolje, brez potencialno škodljivih konfliktov interesov“, “izenačil pravila igre za naša podjetja na Kitajskem” in “zagotovil, da ne bo prišlo do zlorab zaupnih informacij“.

Medtem se v istem mestu (Ženevi), pred neko drugo svetovno organizacijo (OZN) Kitajska smeje v brk nekemu drugemu sporazumu. ZDA, EU in Kanada pa si kot tri modre opice zatiskajo oči, ušesa in usta.

Reblog this post [with Zemanta]

Three wise monkeys

Internet je eden, Googla sta (vsaj) dva

Monday, 29. October 2007
tiananmenen.jpg
images.google.com, 29.10.2007
tiananmencn.jpg
images.google.cn, 29.10.2007

Mao(izem) še živi

Monday, 27. August 2007

Za uradne kitajske časopise že dolgo velja, da Partijski Centralni propagandni oddelek odloča katera novica bo objavljena na prvi strani, na katerem mestu bo objavljena in včasih tudi s katerimi fonti in kakšno velikostjo bo izpisan posamezen naslov. To ni nikakršna novica. Kljub temu se redko zgodi to, kar se je dogodilo prejšnji vikend. Pet časopisov, med njimi se štirje prodajajo po vsej kitajski, je objavilo skoraj identične naslovne strani. Identična je bila izbira in postavitev fotografij, identična je bila postavitev člankov in njihovi naslovi.

(more…)


Predober za Internet Explorer