Včeraj sem brskal po mojih knjižnih policah in naletel na dva izvoda knjige kitajske pisateljice Din Lin z naslovom Sonce nad reko Sanganj. Ko sem prelistal knjigi mi je hitro postalo jasno, zakaj imam dva izvoda. Eden je čisto pravi bibliofilski izvod omenjene knjige izdane leta 1950. Vreden je kolikor je pač vreden.
Že kar nekaj časa sem se odpravljal tja, čeprav ni tako daleč, kot se morda morda sliši. Nekega sončnega popoldneva, pred slabim letom, pa je misel le dozorela.
Sedel sem v avto, ter se odpeljal od doma. Da bi malo povečal občutek avanture sem jo ubral kar čez zasnežene prelaze Trnovske planote, saj navsezadnje tamkaj čez vodi najkrajša pot iz Tolmina do Kitajske.
Danes sem malo brskal po stari spletni strani društva Yuan in med drugim našel fotografije iz čajanke, ki jo je društvo Yuan organiziralo v graščini v Polhovem gradcu.
Malo so se mi pocedile sline, saj je tako elegantno pripravljen čaj res užitek, ko v miru sedeš z prijatelji za mizo, ter ure in ure srebaš čaj.
