Provinca Gansu
Gansu je provinca v severozahodni Kitajski. Glavno mesto province je Lanzhou, trimilijonsko mesto ob Rumeni reki. Lanzhou je pomembno prometno križišče med zahodno in vzhodno Kitajsko. Vse železniške povezave z zahodom Kitajske gredo skozi Lanzhou.
Mesto leži v ozki dolini in je dolgo okoli 30 kilometrov. V njem je zelo razvita kemična industrija, kar v kombinaciji z ozko in zaprto dolino, Lanzhou uvršča v eno najbolj onesnaženih mest na Kitajskem in s tem tudi na svetu.
Večino province prekrivajo puščave in suha puščavska gorovja. Južni del province pa se nahaja na začetku Tibetanske planote na višini okoli 3000 metrov. Celotna provinca leži na nadmorski višini 1500 metrov ali več.
Provinca leži na puščavskem koridorju, ki povezuje Kitajsko s srednjo Azijo. Po tem koridorju so že za časa dinastije Han potekale trgovske poti z Rimskim cesarstvom. Kitajci so prodajali predvsem svilo, od Rimljanov pa so dobivali steklo.
V zahodnem delu province, kjer se je Svilena cesta razcepila na dva kraka, leži mestece Dunhuang, ob katerem je svetovno znana znamenitost, ki jo je zaščitil tudi UNESCO. V steno vklesane budistične jame predstavljajo eden vrhuncev budistične umetnosti na tem področju. Jame so za srečno pot dali izdelati trgovci, ki so s karavanami hodili tod mimo.
V osrednjem delu province, v kraju Jiuquan je središče kitajske vesoljske industrije. Tam je tudi izstrelišče za vesoljske rakete.
Provinca je narodnostno zelo mešana. Tu živijo pripadniki ljudstva Han, Tibetanci, ljudstvo Hui, Mongoli in Ujguri. Poseljenost je redka in skoncentrirana v oazah. Izjema so visoke planote v južnem Gansuju, kjer teče Rumena reka in ki so prerasle z bujnimi travniki.
V južnem delu province, v mestecu Xiahe, stoji največji tibetanski samostan izven avtonomne pokrajine Tibet. Po številu menihov je ta samostan celo največji. Ker leži izven avtonomne pokrajine Tibet, je verski nadzor nad samostanom nekoliko manjši, kar je omogočilo, da je v njem ostalo več menihov.