V ospredju, pred reko Huangpu, je Bund, na drugi strani reke je Pudong.

Shanghai leta 1990

Shanghai 2010

Google je svojo kitajsko  domeno www.google.cn preusmeril na svoj necenzurirani Hong Kong-ški portal www.google.com.hk. Kitajske uporabnike sedaj od necenzuriranega Googla loči “le” še t.i. Veliki požarni zid (Great firewall of China). Z kitajskimi cenzorji še vedno lepo sodelujeta Yahoo! in Bing.

Ker kitajska vlada (pričakovano) ni popustila se je Google tako  odločil za edini mogoči izhod iz spora, ki se je razvnel po napadih na njegove strežnike, ki naj bi izvirali iz dveh kitajskih šol. Kaj bo Googlov odhod iz Kitajske pomenil za Google in Kitajsko bomo imeli priložnost videti v prihodnosti. Vsekakor pa je ta spor povzročil obširne razprave o spletni cenzuri, ki postaja vse očitnejši problem svetovnega spleta. Po Kitajskih stopinjah se namreč za Iranom, Saudsko Arabijo in ostalimi “nedemokratičnimi” deželami že odpravljajo tudi “demokratične” dežele kot so Avstralija, Nova Zelandija, Nemčija, Francija, Islandija in nenazadnje tudi Slovenija.

Vir: Wikipedia

Novica, da Google zapušča kitajski trg, ni več novica in ves svet z zanimanjem pričakuje razplet te zgodbe.

Google, v preteklosti ostro kritiziran zaradi odločitve, da sprejme cenzuro svojega kitajskega portala — kljub temu, da je vedno poudarjal, da njihov iskalni algoritem ni mogoče posegati — se je očitno odločil, da ima dovolj vmešavanja kitajskih oblasti in svojo poslovno taktiko tudi na Kitajskem spet uravnovesil s svojim neformalnim sloganom “Don’t be evil.”

Kitajska vlada, ki seveda še vedno krčevito zagovarja upravičenost spletne cenzure, je s to odločitvijo malodane postavljena pred zid. Po tem, ko jim je z ekonomskim korenčkom in palico uspelo utišati politične glasove iz starih “demokracij,” jih je kot strela iz jasnega po glavi usekala Googlova odločitev. Google je prevelik, da bi lahko ta zaplet vlada preprosto ignorirala in ves trud, ki ga je Kitajska do lani vlagali olimpijske igre in ki ga še vedno vlaga v letošnji Expo, bo zaman, če “sanjski” Kitajski trg — zaradi tamkajšnjih razmer — zapusti največji spletni iskalnik, ter eno najbolj inovativnih in prepoznavnih svetovnih podjetij.

Medtem kitajski uporabniki pred Googlovo stavbo v Pekingu že polagajo cvetje in prižigajo sveče.

Dodatno branje:

Federal Computer Week

China Daily — uradni kitajski pogled

Chinageeks — mnenja kitajskih uporabnikov

China Digital Times — izčrpen pregled dogodkov in mnenj

Vir. China Digital Times

Potem, ko so se Iranski hekerji spravili nad najpopularnejši kitajski iskalnik Baidu (60% iskalni delež), so v akcijo stopili kitajski hekerji (imenovani tudi honkerji — 红客) in v povračilnem napadu med drugim preoblikovali stran iranske univerze (Islamic Republic of Iran Broadcasting University).
Napad Iranskih hekerjev je bil po vsej verjetnosti mišljen kot povračilo za dokaj odmevno akcijo kitajskih aktivistov, CN4Iran s katero ti izražajo podporo protestnikom proti trenutnemu Iranskemu režimu. Ta akcija je še posebej zanimiva, saj s podporo Iranskim protestnikom na nek način skušajo legitimizirati proteste kot način za dosego političnih sprememb.

Skupina petnajstih kitajskih fotografov je v enem letu Kitajsko prepotovala po dolgem in počez, ter fotografirala družine vseh kitajskih etničnih skupin. Fotografije so objavljene v knjigi “Harmonična Kitajska: Oris Kitajskih 56 etničnih skupin.” Od 5.7 milijona posnetih fotografij si lahko ogledate izbor 56-ih.

Čeprav je določene fotografije potrebno gledati z nekoliko kritične distance, te vendarle prinašajo lep vpogled v kitajski etnični mozaik.

Vir in ostale fotografije: ChinaHush — Harmonious China: A Sketch of China’s 56 Ethnicities

Število aktivnih uporabnikov Facebook-a na Kitajskem je do začetka oktobra padlo na pičlih 14.000. Za prosti pad števila uporabnikov, julija je Facebook na Kitajskem uporabljalo okoli milijon uporabnikov, pa ni kriva kitajska konkurenca na področju socialnih mrež (QQ, 51, Renren, Kaixin001) ali nezmožnost prilagajanja specifikam kitajskega trga, temveč vladna cenzura.

“Ljudski” vladni aparat je ustregel ljudski volji in v začetku julija blokiral dostop do Facebook-a. Seveda kitajska vlada le ni tako ustrežljiva in glavni razlog za blokado so bili julijski Ujgurski  protesti. Protestniki naj bi takrat  za koordinacijo uporabljali omrežje Facebook, ustanovljenih je bilo tudi veliko podpornih skupin. Blokada je tudi po “umiritvi” razmer ostala v veljavi, saj si oblast, v pričakovanju 60. obletnice ustanovitve LR Kitajske, ni smela privoščiti novih “presenečenj”.

Blokado je seveda moč obiti, kar nenazadnje dokazuje teh 14.000 uporabnikov, vendar je za to potrebnega nekaj znanja, predvsem pa volje.

China’s Facebook Few — 14,000 and Falling | China Digital Times CDT.

Medmrežje je na Kitajsko, tako kot drugje po svetu, zagotovo pripeljalo veliko sprememb. Kitajski aktivisti so medmrežje že od vsega začetka uporabljali za podporo svojim akcijam in z razvojem tehnologij se odpira tudi vedno več orodij za razvoj državljanskega aktivizma.

Na medmrežju je o razmerah, ki vladajo kitajskemu spletu, moč najti ogromno informacij, do sedaj pa je manjkala poglobljena študija, ki bi podrobneje raziskala vpliv spleta na kitajsko družbo. Knjiga The Power of the Internet in China: Citizen Activism Online avtorja Yang Guobin-a tako prinaša prepotreben povzetek dosedanjega dogajanja na kitajskem medmrežju in bo nedvomno služila kot izhodišče nadaljnjih debat in študij vpliva medmrežja na kitajsko družbo.

Če vas tema ne zanima dovolj, da bi knjigo kupili, si lahko ogledate kratko predavanje (17 min) avtorja knjige, njegov kratek zapis o aplikaciji Zeleni zid.

Letošnjo nagrado spominske fundacije W. Eugene Smith-a je za svoj projekt “Onesnaženje na Kitajskem” prejel fotograf 卢广 (Lu Guang) iz L.R. Kitajske. Fundacija je nagrado za humanistično fotografijo letos podelila že tridesetič.

Celotna serija:

• originalni vir: http://image.fengniao.com/vision/vision.php?id=122
• angleški prevod: http://www.chinahush.com/2009/10/21/amazing-pictures-pollution-in-china/

V predstavitvi svojega dela ob sprejetju nagrade TED za leto 2005, kanadski fotograf Edward Burtynsky večino časa posveti Kitajski. Na fotografijah, ki jih predstavlja med svojim govorom, predstavlja pokrajine, ki jih je izdelal človek. Med govorom pogosto poseže po zgodbah iz ozadja fotografij, razkriva skrivnostnost lastnikov proizvodnih obratov in predvsem podaja svoja razmišljanja o masovni transformaciji (proizvodnji) kitajske krajine.
Za tiste nestrpne: o Kitajski govori med 8 in 25 minuto predstavitve.